Delova dokumentacija dobila status zbirke gradiva z nacionalnim pomenom

Tak status je zbirki Novinarska dokumentacija časnika Delo podelila odločba Arhiva Republike Slovenije, v kateri je zapisano, da predstavlja zgodovinsko zbirko podatkov več kot polstoletnega obdobja obstoja skozi oči poročanja časopisnih medijev – ne le časopisa Delo, temveč tudi drugih slovenskih, jugoslovanskih ter tujih evropskih in svetovnih. Nastajala je z zbiranjem virov informacij za delo novinarjev ter prerasla v podroben in nazoren mozaik dogodkov skozi čas, ki ga sami imenujejo 'urejen kolektivni spomin, shranjena, urejena in analizirana preteklost in sedanjost, ki se odraža v tisku'. Hranjenje gradiva je urejeno s premišljenim ciljem: osnovne karakteristike članka se vnašajo v šest katalogov, avtorskega, biografskega, v katalog citatov, geografskega, stvarnega in v katalog UDK, od tod pa izhaja ključna odličnost zbirke – tematsko prefiltrirani dosjeji na papirju ali v elektronski obliki postrežejo uporabniku natančno s tistim, kar išče.

Najpomembnejša lastnost tega arhiva je njegov način shranjevanja in povezovanja dokumentiranega gradiva, saj lahko v izjemno kratkem času zbere članke in fotografije o kateremkoli dogodku, osebi, ustanovi ..., o katerem so pisali v Delovih publikacijah in drugih virih.

Zbirka je začela nastajati leta 1959, kot sta se 1. maja tisto leto združila časnika Slovenski poročevalec in Ljudska pravica in je bil novi časnik poimenovan Delo. Dokumentacijo gradile mnoge generacije 'nevidnih' sodelavcev uredništva, dokumentalistov in dokumentalistk, ki so vsak dan marljivo prebirali ves tisk tistega dne, shranjevali tisto najboljše in gradivo povezovali v tematske zbirke. Od petdesetih let naprej z izrezovanjem člankov in tipkanjem kataložnih listkov, od konca osemdesetih že s pomočjo prvih računalniških programov, ki so nastali kar pri nas. V zadnjem desetletju seveda z najsodobnejšo programsko opremo, ki to smo jo razvili v hiši.

Zaokrožena in neločljivo prepletena (še rastoča) zbirka informacij ohranja neprecenljivo izpovedno vrednost. Je živ organizem, ki vsakodnevno raste z dodajanjem novih informacij, hkrati ima zaradi enotnega načina ureditve potencial vsebinske razširitve digitalnega dela za pretekla obdobja in tako zagotavljanja hitrejše in sodobnejše storitve uporabnikom.

Nov status dokumentacije tako priznanje za vloženo delo v preteklosti kot velika spodbuda, da se zbrano bogastvo informacij , ki se dnevno dopolnjuje z aktualnimi objavami v tisku, ohranja in razvija ter še bolj približa  uporabnikom, novinarjem in širši javnosti v aktivno uporabo.

Zbirka obsega v klasični papirni obliki 82 tekočih metrov gradiva, od tega 675 tekočih metrov besedilnega in mešanega gradiva ter 107 tekočih metrov kataložnih lističev, elektronska evidenca s 607.992 objavljenimi časopisnimi stranmi, 1.680.498 besedilnimi in mešanimi dokumenti, tudi iz drugih medijev, 30 tekočih metrov omar višine 1,3 metra z več kot milijonom fotografij v fizični obliki, okoli 1.800.000 digitalnih fotografij. To je prva razglasitev časopisne zbirke slovenske medijske hiše za arhivsko gradivo nacionalnega pomena.

 

Delova novinarska dokumentacija je skupaj z največjo časopisno fototeko z odločbo Arhiva RS dobila status zbirke gradiva z nacionalnim pomenom.